Razstavljanje v Sloveniji 1947–1979

Spletna stran Razstavljanje v Sloveniji 1947–1979 je projekt raziskovalne skupine Likovno in arhitekturno razstavljanje med umetnostnimi in ideološkimi koncepti. Primer Slovenije, 1947–1979 (J6-3137). Raziskovalke/-ci: Hana Čeferin, Gregor Dražil, Tina Fortič Jakopič, Nika Grabar, Jana Intihar Ferjan, Eva Jamnik, Meta Kordiš, Martina Malešič, Katarina Mohar, Tina Palaić, Cvetka Požar, Ivan Smiljanić, Miha Valant, Maja Vardjan, Asta Vrečko, Vladimir Vidmar, Rea Zupin, Beti Žerovc (vodja skupine).

Spletna stran Razstavljanje v Sloveniji 1947–1979

Vodja projekta: Beti Žerovc
Pomoč pri projektu: Miha Valant
Koordinacija projekta: Hana Čeferin
Urednice spletne strani: Beti Žerovc, Hana Čeferin, Rea Zupin
Oblikovanje: Žan Kobal
Lektura: Tine Logar
Korekture: Mario Batelić, Eva Jamnik, Rea Zupin

Spletna stran je nastala v okviru projekta Likovno in arhitekturno razstavljanje med umetnostnimi in ideološkimi koncepti. Primer Slovenije, 1947–1979 (J6-3137), ki ga je financirala ARIS – Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Spletna stran je nastala v sodelovanju z Društvom Igor Zabel za kulturo in teorijo in s podporo raziskovalnega programa Slovenska umetnost in umetnost Srednje Evrope in Jadrana (P6-0199).

Vse fotografsko gradivo, objavljeno v zavihkih Fototeka interaktivnega zemljevida, je del Popisa razstavišč v Sloveniji, ki se nahaja v Dokumentaciji-arhivu Moderne galerije v Ljubljani. Moderni galeriji se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje in dovoljenje za uporabo posnetkov.

Obiskovalce spletne strani vabimo, da nam morebitne popravke, komentarje ali dodatne informacije pošljejo na: info@razstavljanjevsloveniji.si.

Razstavljanje v Sloveniji 1947–1979 je spletna stran skupine raziskovalcev, ki raziskuje umetnostno in deloma tudi arhitekturno ter širšo razstavno dejavnost izbranega obdobja. Zamejujeta ga dve pomembni razstavi, ki tako z načinom organizacije, vsebinsko usmeritvijo in izborom del kot z odzivom nanju povedno odražata zgodovinsko situacijo svojega časa. Gostujoča Razstava sovjetskih slikarjev (Moderna galerija v Ljubljani, 1947) predstavlja kratkotrajno obdobje jugoslovanskega približevanja Sovjetski zvezi na področju umetnosti, ki se v Sloveniji ni izraziteje udejanjilo in se je končalo leta 1948 po izključitvi Jugoslavije iz Informbiroja. Pregledno razstavo Slovenska likovna umetnost 1945–1978 sta leta 1979 skupaj pripravila Moderna galerija in Arhitekturni muzej Ljubljana. Predstavila je širok spekter arhitekture, oblikovanja in likovne umetnosti, vendar s specifičnim prikazom in interpretacijo gradiva potrdila modernizem kot vrhunec in najpomembnejši tok slovenske ustvarjalnosti preteklega obdobja.

Skupina je izpeljala dva znanstvena simpozija, pri katerih sta bila v ospredju širši kontekst umetnostnega razstavljanja in razumevanje umeščenosti slovenskega prostora v avstrijski in nato jugoslovanski kontekst. V objavljenih znanstvenih člankih in do zdaj še neobjavljenih delovnih gradivih raziskovalci obravnavajo specialistične vsebine in predzgodovino povojnega razstavljanja, pri čemer je prav tako v okviru Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, a z drugo raziskovalno skupino, potekala še sočasna raziskava razstavljanja v Ljubljani v letih 1918–1945 na primeru Jakopičevega paviljona.

Jedro spletne strani je pregled vzpostavljanja in delovanja slovenske likovne infrastrukture na področju razstavljanja, Likovna razstavišča v Sloveniji v letih 1947–1979: Interaktivni zemljevid. Spletno orodje v osnovnih potezah podaja, kdo je vzpostavil trajnejšo obliko razstavljanja oz. dejansko razstavišče, kdaj in zakaj. V primerjavi z zares skromno predvojno situacijo in dejstvom, da je bilo prvo namensko razstavišče za likovno umetnost v Ljubljani odprto šele leta 1909, se pokaže izjemen napredek umetnostnega razstavljanja v obravnavanem obdobju. Do konca sedemdesetih let je namreč v Sloveniji nastala široko razvejena, policentrična, v velikem delu profesionalizirana mreža razstavišč, s številnimi specializiranimi institucijami in razvitimi medinstitucionalnimi povezavami doma in v tujini.

Faktični pristop interaktivnega zemljevida nadgrajuje knjiga Želje in protislovja: Likovno in arhitekturno razstavljanje v Sloveniji 1947–1979, ki se izbranim segmentom razstavljanja posveča zlasti v luči tedanje jugoslovanske državne ureditve, njene doktrine in geopolitičnih perspektiv. Skozi študije primerov obravnava, kaj je v spregi z likovnim in arhitekturnim razstavljanjem bistveno opredeljevalo tedanji umetnost in kulturo ter kako sta ti področji delovali v odnosu do države: ali skladno z državno ideologijo in sta le-to utrjevali ali ne. In dalje: kaj so reprezentirale razstave in kako, tako v luči specifičnih nacionalnih ambicij jugoslovanskih narodov, konstrukcije oz. dekonstrukcije skupne jugoslovanske kulturne identitete kot tudi njene projekcije navzven – vzpostavljanja skupnega lica socialistični državi v mednarodnem prostoru.